PGD LJ-TRNOVO
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO
NASLOV:
Cesta v Mestni log 31, 1000 Ljubljana, Slovenija
LETO USTANOVITVE:
1954
ZAČETEK...
1832 – 1916
1916 – 1967
1984 - 2020
2020 - 2024
Fran Doberlet
Pred ustanovitvijo prostovoljnega gasilskega društva 1870, je za požarno varnost v Ljubljani skrbelo telovadno društvo Južni Sokol. Takratni ljubljanski župan dr. Josip Suppan je prosil Frana Doberleta, da obišče Štajersko in preuči prostovoljna gasilska društva tam. S pridobljenim znanjem je Doberlet ustanovil prvo gasilsko društvo v Ljubljani in na Kranjskem, Ljubljansko prostovoljno požarno brambo oziroma Laibacher freiwillige Feuerwehr, to je sedaj GD Ljubljana Mesto. Po njegovem vzoru so v naslednjih letih ustanovili še: Požarno brambo Vič-Glince (1872), Bizovik (1884), Spodnjo Šiško in Šentvid (1888), Tacen (1898) in druge. Doberlet je bil na čelu društva vse do 1900, ko je odstopil zaradi nestrinjanja glede poveljevanja le v slovenskem jeziku. Leta 1888 je ustanovil tudi Deželno zvezo gasilskih društev na Kranjskem, saj je v tem času nastalo veliko prostovoljnih društev. Zvezo je vodil od njenega nastanka pa do leta 1913. Pri mnogih prostovoljnih gasilskih društvih je bil imenovan za častnega člana. Za svoje delo pri gasilcih je 1912 postal častni meščan Ljubljane in Avstrijsko cesarstvo mu je podelilo dve častni odlikovanji.
Fran Doberlet je bil rojen na Karunovi ulici, njegova rojstna hiša danes ne stoji več, saj je bila porušena po velikonočnem potresu 1895. Na Nazorjevi 8 (takrat Frančiškanski ulici) je naredil delavnico za tapetništvo in dekoraterstvo. Preuredil je staro deželno gledališče v Ljubljani, novega pa v celoti opremil, prav tako tistega v Reki. Na Nazorjevi je imel konjski hlev in vozove za pogrebne sprevode, saj je bil tudi pogrebnik.
Karel Jeršin
Bil je pobudnik za ustanovitev prostovoljnega gasilskega društva Trnovo. Takrat je območje Trnovega spadalo pod Vič in požare so gasili viški gasilci. Karel je bil član gasilskega društva Ljubljana Mesto. Skupaj z njim je naše društvo ustanovilo kar nekaj članov GD Ljubljana Mesto, nekateri pa so prišli tudi od drugod, a vsi ustanovni člani so živeli v Trnovem. Mirko Praprotnik in Rajko Šetina sta bila še iz GD Ljubljana Mesto, Tone Ferbežar je prišel iz Novega mesta, Janez Čamernik iz tovarne Tobačna, Rudi Petelinšek, Franjo Pavlin, Franc Bardorfer, Janez Hribar in Brane Hasler pa so bili povsem novi.
Karel je bil avtomehanik in je živel na Opekarski ulici 19. Bil je tudi prvi poveljnik gasilskega društva Trnovo.
V društvenem arhivu hranimo dve prijavni listini, od katerih je ena reproducirana na naslovni tabli. Nobena od teh dveh listin ni bila oddana na mestno ljudsko občino Vič, to sta dve listini, ki sta bili nepopolno izpolnjeni, obe 17. marca 1954, dva dneva po dejanski ustanovni skupščini v Sokličevi gostilni.
Prvo vozilo na levi je poveljniško vozilo Lada Niva 1600 z oznako PV-1. Ta Lada Niva je bila v društvu prva in jo je društvo kupilo že rabljeno, za njo je društvo imelo še eno takšno vozilo, ki so ga dobili v dar od CV Vič-Rudnik. Poleg Lade Nive stoji voznik in strojnik Dušan Šega, ki je bil kasneje tudi poveljnik PGD Ljubljana Trnovo.
Drugo vozilo je TAM 75 z oznako GV-1. Društvo je kupilo novega leta 1984 in ga obdržalo v uporabi do leta 2008. Poleg njega stoji voznik in strojnik Dare Pavšič.
Vozilo oz. cisterna TAM 110, z oznako AC 16/5, je društvo kupilo novo in je bilo drugo vozilo s cisterno v društvu. V uporabi je bilo od leta 1979 do 2000. Ob vozilu stoji voznik in strojnik Janez Košlar. Oznake vozil opisujejo značilnosti vozila. PV-1 pomeni manjše poveljniško vozilo, GV-1 je manjše gasilsko vozilo, AC 16/50 pa je avtocisterna z vgrajeno motorno brizgalno, ki ima zmogljivost prečrpavanja 1600 litrov na minuto in v vozilu je cisterna s 5000 litri vode.
Vsi vozniki, ki imajo opravljeno C kategorijo vozniškega dovoljenja, torej lahko vozijo tovorna vozila in morajo opraviti usposabljanje za strojnika. Strojnik je odgovoren za vozilo, za vse orodje in drugo opremo na vozilu, skrbi za vgrajeno motorno brizgalno ter primeren tlak vode, ki teče po ceveh.
Ko se je leta 2015 naš vozni park povečal iz treh na štiri vozila, zbranih sredstev še zdaleč ni bilo dovolj, zato smo bili primorani postaviti začasno montažno garažo. Z njo smo rešili prostorsko stisko, ne pa tudi težave, vezane na potresno nevarni garažni del objekta. Tako smo še bolj zategnili pasove, se lotili različnih zbiralnih akcij in leta 2022 nam je končno uspelo. Na računu se je nabralo dovolj sredstev in prenova garaž se je lahko začela.
S skrbno privarčevanim denarjem, ki se je v slabih dvajsetih letih končno zbral na računu, smo se konec leta 2022 pogumno lotili obnove garažnega dela objekta. Žal pa smo že ob samem začetku naleteli na prvo oviro. Strokovnjaki za statiko so namreč ugotovili, da je stanje obstoječega objekta slabše od predvidenega, zato smo ga bili primorani popolnoma porušiti, kar je obnovo zagotovo podaljšalo.
Kljub začetnim zapletom smo ostali optimisti. Vsa preprostejša gradbena dela smo opravili kar sami in s tem pospešili tek obnove, kompleksnejša dela pa smo prepustili obrtnikom, ki so nam z veseljem stopili nasproti. Kljub našemu optimizmu in pogumu pa pot do novih garaž ni bila lahka. V vmesnem času so bila naša vozila parkirana na parkirišču za društvom, podvržena vremenskim vplivom in skušnjavam nepridipravov. V času poziva smo se drenjali v ladijskem kontejnerju, ki nam je služil kot začasna garderoba in shramba za priročno opremo, ki jo nujno potrebujemo na vsaki intervenciji. Le vozilo za nevarne snovi in gasilski čoln, sta imela v času gradnje srečo. Prvi je začasno namestitev našel pri Gasilski brigadi Ljubljana, medtem ko je bil čoln sprva spravljen na dvorišču naše članice, kasneje pa smo ga preselili na strateško bolj primerno lokacijo, k ribičem Ribiške družine Barje.
Konec poletja 2023 so se večja gradbena dela zaključila in končno smo dočakali tudi kritino. Sledila je montaža garažnih vrat, ki smo jih občankam in občanom predstavili konec septembra na dnevu odprtih vrat. Čakala nas je le še obnova dvorane, ki smo jo krstili ob naši tradicionalni novoletni zabavi konec decembra.
V letošnjem letu smo večino časa namenili urejanju notranjosti garaž. Prebelili smo stene in nato v dveh delovnih sobotah v garažo končno preselili vso opremo, ki smo jo do tedaj imeli shranjeno na različnih koncih društva, med drugim tudi na stopnišču in v toaletnih prostorih. V zadnjih mesecih pred veselico smo se lotili še urejanja okolice, na vrsto pa so prišla tudi fasadna dela, ki so bila zaključena do praznovanja obletnice.
Tako danes, 16.06.2024, 70 let po ustanovitvi društva, ponosno stojimo pred prenovljenim gasilskim domom. Iskrena hvala vsem članicam in članom, ki so energijo in prosti čas vložili v obnovo tega za skupnost nepogrešljivega objekta. Hvala tudi vsem občankam in občanom, gospodarskim družbam, obrtnikom in institucijam, ki so na različne načine pomagali pri prenovi in s tem primaknili majcen, a dragocen kamenček v mozaik te uspešne zgodbe. Brez vas, nam zagotovo ne bi uspelo!